Verjetno ni sva bila edina z možem, ko sva imela problem v otroški sobi, kajti dobila sva drugega otroka, v stanovanju je bila samo ena sobica in edino kar so prišli v poštev so bili pogradi. Drugače ni šlo. Seveda se nama na začetku ni mudilo, kajti prvi sin je imel svojo posteljo in že že spal v sobi sam, drugi pa je na začetku spal v zibelki, ki sva jo imela v spalnici zraven najine sobe. Že takoj, ko sem zvedela, da bova imela še enega otroka, sva vedela, da bodo prišli v poštev pogradi, ker drugače ne bova mogla rešiti situacije. 

Kar hitro sva želela najti rešitev, bolj kot sva se pogovarjala, kako bo otroška soba izgledala, bolj nama ni bilo jasno, kako bosta lahko oba otroka v tako majhni sobici. Na koncu, ko je bil resnično čas, da se sobica uredi, da se gredo gledat pogradi in pisalne mize, sva ugotovila, da bo sobica premajhna. Mož je prišel do ideje, da bi lahko ta sobica bila najina spalnica, najina spalnica pa njihova otroška. To pa bi šlo, ker je bila najina spalnica  veliko večja. Potem ni bilo vprašanje, kakšni pogradi naj pridejo v poštev, ker sva lahko izbirala med vsemi. Še dobro, da je mož tako pomislil, ker je res nastala ena lepa sobica, danes se prodajajo različni pogradi in res je bilo lepo videti, ko je bilo vse montirano. Nastopil je čas, ko bosta brata v svoji sobici spala skupaj. Seveda je starejši brat spal zgoraj in mlajši spodaj. Pogradi so narejeni precej varno, tako da danes težko padeš iz njih, se pa spominjam, da so včasih pogradi bili tudi brez ograje in da je večkrat kateri otrok padel iz postelje zgoraj.

Problem rešen, še vseeno so pogradi lahko res dobra rešitev za majhne sobice ali več otrok.