Casino in Italijani

Kot študent sem se preživljal z popoldanskim delom, enkrat pa sem opazil oglas, da Casino potrebuje delavce. Sprva sem se spraševal, ker sem vedel, da bo delo ponoči, če bom jaz to zmogel, po drugi strani pa mi je bilo to všeč, kajti potem bom lahko cele dneve prost. Javil sem se na razgovor in Casino mi je določil dan in uro razgovora.

Vedel sem, da bodo tuji jeziki pomembni, zato me je bilo kar pošteno strah, kajti angleški in nemški jezik, mi je šel gladko, kar pa se tiče italijanskega jezika, pa sem tega znal le pogovorno. Razgovor za Casino potekal lepo, seveda je prišlo vprašanje tudi za tuje jezike, povedal sem po resnici in takrat se mi je zdelo, da sem kratko odpadel od kandidatov.

Čez nekaj dni, pa mi je zazvonil telefon in videl sem, da me kliče Casino, z strahom sem se oglasil, sprva sem si mislil, da pa mogoče le bom sprejet, kajti danes sploh ne pokličejo, da ti povedo, da te niso sprejeli. In res bil sem sprejet in začel delati že drugi dan.

Vse mi je gladko steklo, le nad obiskovalci sem bil šokiran, ker lahko rečem, da je bilo 90% tujcev. Vedel sem kaj me čaka in da v celem večeru skoraj ne bom spregovoril slovensko. Lahko rečem, da je Casino bil čisto vsak večer poln, jaz pa sem se trudil, da bi čim bolje govoril italijansko. Tako sem po treh mesecih dela ugotovil ,da sem se tujih jezikov naučil govoriti, ker sem delal tukaj, Casino mi je dal pošteni tečaj raznih tujih jezikov in če ne drugega, sem na to ponosen. Vsak večer sem največ govoril italijansko, ker je bilo Italijanov res največ, tako danes italijansko znam skoraj perfektno, Casino pa je zaslužen, da sem si prihranil kar veliko denarja z delom in se naučil jezikov, da me danes ni nič več strah, da jezikov ne znam.  

Imela sem ganglion

Sprva sploh nisem vedela, kaj se dogaja, ko se je na moji roki pojavila bula, ki se ji reče ganglion in ni nevarna. Seveda se človek ustraši kakršne koli bule in prav tako sem se sama tudi prestrašila, kaj mi sedaj to raste na roki in odhitela k zdravniku, na kar pa me je zdravnik kar hitro pomiril in rekel, da gre za ganglion in da to ni nevarna zadeva in naj se pomirim. Seveda me je dal na preiskave, kar so tudi to potrdile. Sledil je pogovor kako in kaj naprej. 

Povedano mi je bilo, da ne povzročajo težav in da lahko s časoma popolnoma izginejo, tako sva se dogovorila, da bova še malo počakala in če ne bo izginila v določenem času, se vrnem in se bova dogovorila za punkcijo, da se ganglion odstrani. 

Bila sem pomirjena in sem se sprijaznila, da imam to na roki, nisem se preveč obremenjevala, ker sem vedela, da tudi če ne izgine ni nevarna in bom kasneje odstranila z punkcijo. No ko je preteklo kar nekaj časa in ganglion ni izginil, sem se ponovno oglasila pri zdravniku in dogovorila sva se za odstranitev z punkcijo. Razložil mi je potek punkcije in kar je bistveno je bilo to, da je to enostavni poseg, pri kateri izvlečejo vsebino, vendar pa se ganglion lahko ponovi.

Poseg je bil hiter in skoraj neboleč, kajti bulica ni bila na kompliciranem mestu, tako da sem to stvar uredila. Minilo je že kar nekaj časa in hvala bogu se ganglion ni ponovil in upam da se tudi ne bo. Takšne stvari nas lahko še kako prestrašijo in nam dajo mislit, vendar pa vse bulice niso tako nevarne, kot sprva mislimo, tako ganglion tudi ni nevaren in da se preprosto odstranit ali pa živeti z njim, kakor se mi sami odločimo, seveda pa je odvisno kje ga imamo.