Katera mednarodna šola bi bila prava odločitev

Človek vedno načrtuje življenje v naprej, enostavno gradiš svoje sanje, plane in tako imaš padce in vzpone, tudi midva z ženo sva gradila prihodnost sovjih otrok in jih vzgajala tako, da bo za njihovo prihodnost poskrbela mednarodna šola. Saj ne vem ali sva jim naredila uslugo,da se niso potrebovali ukvarjati z izbiranjem srednje šole, ali pa jim bi bilo veliko lažje, če bi si lahko sami izbrali srednjo šolo. Nikoli nisva pritiskala na njih, vendar sva jih usmerjala, da je mednarodna šola res super, če želiš v življenju imeti podlago znanja, ki ti pride prav. 

Tako smo se mogli le odločiti, katera mednarodna šola bi bila za njih najboljša in po vseh prebranih priporočilih, po pogovoru z otroci, smo se vsi skupaj odločili za British International School v Ljubljani.

Tako so vsi najini otroci obiskovali to šolo in jo uspešno zaključili. Danes vidim, da sva z možem naredila pravilno, kajti to širino, ki ti jo da mednarodna šola, so ti z njo odprta vsa vrata. Je pa res, da si je na žalost ne more privoščiti veliko mladih, sposobnih in ki imajo to željo. 

Kako bi bilo lepo poskrbljeno za mlade, če bi mednarodna šola bila ugodnejša in bi se tako lahko vpisali tudi otroci revnih staršev, kajti toliko znanja in širine, ki ti nudi ta šola, so ti kasneje odprta vsa vrata v svet. Čisto nekaj drugega postaneš, ni te strah tujine, ni te strah govorjenja v tujem jeziku, poznaš svet in pripravljen si iti naprej samozavesten, poln znanja.

Najini otroci imajo danes vsi lepo plačane poklice in uživajo v svojih poklicih, mednarodna šola je veliko prispevala k temu, da so danes samozavestni in sposobni ljudje, ki sprejemajo odločitve v življenju z polnimi rokami. Vsekakor sem prepričan, da bo prišla v poštev mednarodna šola tudi, ko bodo njihovi otroci pred odločitvijo, kaj izbrati. 

Na vikendu nam dan polepša Nespresso kava

Odločili smo se, da si bomo naredili en mali vikend v naravi, kjer bomo preživljali družinske trenutke in že takrat sem se videla, kako uživam na stolu z Nesresso kavo v roki. Moj mož se ukvarja z lesom, tako ,da to sploh ni bilo problem, kako bomo prišli do lesene hiške in kdo jo bo postavil, imel je ljudi, ki so to znali in že naslednji vikend smo šli v akcijo z delom. V dveh vikendih je bila hiška narejena, jaz pa sem že lahko pripravljala stvari, ki jih bom v hiško nesla, da bomo lepše preživljali vikende v njej. Seveda je bil tudi kavni aparat in kapsule Nespresso zraven, komaj sem čakala, da se vse uredi in da si v hiški naredim točno tako, kot sem si predstavljala, da bomo lahko uživali.

Ker smo imeli elektriko kar blizu parcele, smo si tudi to uredili, prvo smo milili, da si ne bi, ker ne potrebujemo, potem pa smo videli ,da nam bo še kako prav prišla. Tako je bila hiška urejena z vodo in elektriko, sicer opremljena z starim pohištvom in posodo, vseeno pa je na koncu vse skupaj izgledalo fantastično. Lahko bi za kuhanje uporabljali plin, vendar potem si jaz ne bi mogla pripraviti kave iz aparata za kavo Nespresso, ker ne bi bilo elektrike. To sem bila res vesela. Lahko bi bila brez elektrike, a je kava premagala.

Sedaj z možem večkrat uživava na parceli, si vzameva čas, se odmakneva od doma, da nama otroci dajo malo mira in zunaj v naravi pijeva kavo Nespresso med petjem ptičkov in uživava skoraj v tišini. To je bistvo lesene hiške v naravi, to iščeš, če prihajaš iz mesta, kjer je neprestano hrup in si tega ne moreš privoščiti, da bi lahko kavo Nespresso spil v miru in tišini zunaj, da te nihče ne bi motil. 

Stres mi je prinesel bolezen

Bila sem človek, ki se je neprestano sekirala, premišljevala, delala, kot so drugi želeli, v glavnem živela tako, da je bil stres skoz prisoten v mojem telesu. Bilo je res malo trenutkov, da sem se sprostila, moje telo je bilo skoz napeto in pod pritiskom. Na kar sem se en večer ulegla v posteljo in bolelo me je pri srcu, to ni bilo popolnoma nič novega pri meni, tega sem se že navadila, čeprav sem vedela, da to dela  stres v mojem telesu, zmotilo pa me je moje dihanje. Dihala sem plitko in prestrašeno. 

Takrat pa sem se stresla od spoznanja, da jaz niti diham ne več normalno. To je bilo dovolj, da sem vedela, da moram nekaj narediti, kajti stres je zavzel moje telo popolnoma in če ne bom začela stvari reševati ta moment me ne čaka lepa prihodnost. 

Prav spomnim se, ko sem si rekla, vdihni in izdihni globoko in ta občutek mi je bil čuden, kot da sem znova zadihala. Takrat sem v bistvu zajokala, ker sem vedela, kako globoko je v meni zasidran stres in koliko časa sem že zamudila in škodovala svojemu zdravju. Od takrat naprej sem se učila globoko dihat in to delala dan za dnem, da sem prišla na normalno sproščeno dihanje.

Lahko rečem, da se je takrat moje stanje začelo izboljševati, bolj sem bila mirna in stres je počasi odhajal iz mojega življenja, videla sem, da se ne sekiram več toliko, da se ne obremenjujem z vsako stvarjo in z vsakim človekom, da znam dihati. Še danes se nasmejim, ko sem ponosna, da sem spoznala, da nisem pravilno dihala in da me je stres popolnoma zaprl, ker danes vdihnem globoko in si rečem, to je to.

Danes se ne potim več, nimam več pogosto bolečega grla, nisem več prehlajena, bolečine v prsih ni več, glavobolov ni več in stres je zgodovina, dihanje me je pozdravilo.…

Casino in Italijani

Kot študent sem se preživljal z popoldanskim delom, enkrat pa sem opazil oglas, da Casino potrebuje delavce. Sprva sem se spraševal, ker sem vedel, da bo delo ponoči, če bom jaz to zmogel, po drugi strani pa mi je bilo to všeč, kajti potem bom lahko cele dneve prost. Javil sem se na razgovor in Casino mi je določil dan in uro razgovora.

Vedel sem, da bodo tuji jeziki pomembni, zato me je bilo kar pošteno strah, kajti angleški in nemški jezik, mi je šel gladko, kar pa se tiče italijanskega jezika, pa sem tega znal le pogovorno. Razgovor za Casino potekal lepo, seveda je prišlo vprašanje tudi za tuje jezike, povedal sem po resnici in takrat se mi je zdelo, da sem kratko odpadel od kandidatov.

Čez nekaj dni, pa mi je zazvonil telefon in videl sem, da me kliče Casino, z strahom sem se oglasil, sprva sem si mislil, da pa mogoče le bom sprejet, kajti danes sploh ne pokličejo, da ti povedo, da te niso sprejeli. In res bil sem sprejet in začel delati že drugi dan.

Vse mi je gladko steklo, le nad obiskovalci sem bil šokiran, ker lahko rečem, da je bilo 90% tujcev. Vedel sem kaj me čaka in da v celem večeru skoraj ne bom spregovoril slovensko. Lahko rečem, da je Casino bil čisto vsak večer poln, jaz pa sem se trudil, da bi čim bolje govoril italijansko. Tako sem po treh mesecih dela ugotovil ,da sem se tujih jezikov naučil govoriti, ker sem delal tukaj, Casino mi je dal pošteni tečaj raznih tujih jezikov in če ne drugega, sem na to ponosen. Vsak večer sem največ govoril italijansko, ker je bilo Italijanov res največ, tako danes italijansko znam skoraj perfektno, Casino pa je zaslužen, da sem si prihranil kar veliko denarja z delom in se naučil jezikov, da me danes ni nič več strah, da jezikov ne znam.  

Imela sem ganglion

Sprva sploh nisem vedela, kaj se dogaja, ko se je na moji roki pojavila bula, ki se ji reče ganglion in ni nevarna. Seveda se človek ustraši kakršne koli bule in prav tako sem se sama tudi prestrašila, kaj mi sedaj to raste na roki in odhitela k zdravniku, na kar pa me je zdravnik kar hitro pomiril in rekel, da gre za ganglion in da to ni nevarna zadeva in naj se pomirim. Seveda me je dal na preiskave, kar so tudi to potrdile. Sledil je pogovor kako in kaj naprej. 

Povedano mi je bilo, da ne povzročajo težav in da lahko s časoma popolnoma izginejo, tako sva se dogovorila, da bova še malo počakala in če ne bo izginila v določenem času, se vrnem in se bova dogovorila za punkcijo, da se ganglion odstrani. 

Bila sem pomirjena in sem se sprijaznila, da imam to na roki, nisem se preveč obremenjevala, ker sem vedela, da tudi če ne izgine ni nevarna in bom kasneje odstranila z punkcijo. No ko je preteklo kar nekaj časa in ganglion ni izginil, sem se ponovno oglasila pri zdravniku in dogovorila sva se za odstranitev z punkcijo. Razložil mi je potek punkcije in kar je bistveno je bilo to, da je to enostavni poseg, pri kateri izvlečejo vsebino, vendar pa se ganglion lahko ponovi.

Poseg je bil hiter in skoraj neboleč, kajti bulica ni bila na kompliciranem mestu, tako da sem to stvar uredila. Minilo je že kar nekaj časa in hvala bogu se ganglion ni ponovil in upam da se tudi ne bo. Takšne stvari nas lahko še kako prestrašijo in nam dajo mislit, vendar pa vse bulice niso tako nevarne, kot sprva mislimo, tako ganglion tudi ni nevaren in da se preprosto odstranit ali pa živeti z njim, kakor se mi sami odločimo, seveda pa je odvisno kje ga imamo.