Predvsem v hribih pogosto naletimo na količke, povezane s tanko žico, ki nam preprečuje vstop v območje, namenjeno živalim – prebivalcem podeželske krajine. Morda se kdaj vprašamo, ali ta tanka žica, imenovana električni pastir, res deluje in zadržuje živali, da ostanejo v varnem zavetju svojih lastnikov in znotraj poznanih meja, brez motenj mimoidočih, včasih malce vsiljivih pohodnikov in obiskovalcev. Kako lahko ta skoraj nevidna rešitev zadrži večsto-kilogramsko žival in ali gre res za učinkovito rešitev.

Z elektriko nabita žica

Elektrika, ki napaja električni pastir, ob stiku z žico žival strese z električnim sunkom, kar v njenih možganih avtomatsko sproži center za nevarnost in se zato nagonsko umakne stran. Običajno zadošča že en neprijeten stik z žico, da se žival v prihodnje električnemu pastirju raje izogne. Pogosto pa se po principu črednega nagona izkušnja prenese tudi na druge člane črede, ki se ograji nato izognejo brez neposrednega stika.

Učinkovit varnostnik

Ob nadaljnjem razmisleku hitro ugotovimo, da električni pastir živali ščiti pred:

• preveč radovednimi mimoidočimi ljudmi,
• nevarnimi živalmi – plenilci,
• izpostavljenimi predeli, kot so klifi, prepadi ali muljaste mlakuže.

Sodoben pastir

V sodobnem času električni pastir, kot je razvidno že iz njegovega imena, vse pogosteje prevzema vlogo tradicionalnih pastirjev. Živali imajo omejen, zanje varen in dovolj velik prostor, kjer se lahko prosto ter brezskrbno gibljejo. Njihovi lastniki in oskrbniki imajo nad njimi dober pregled in točno vedo, kje jih najdejo. Hkrati pa električni pastir predstavlja minimalni poseg v neokrnjeno naravo in je ne onesnažuje, pastirju v obliki človeka pa delo močno olajša. Lažje je spremeniti potek žice in postavitev nekaj količkov, kot premikati ter na novo postavljati celotno leseno ali kovinsko ograjo. Zato električni pastir prepriča tudi s svojo praktičnostjo.

Rečemo lahko, da električni pastir predstavlja čudovit primer zlitja narave s sodobnimi tehnološkimi iznajdbami človeštva.