Pred nekaj leti sem se prvič odločil preizkusiti jahanje konj in ta izkušnja mi je ostala v spominu kot nekaj posebnega. Sprva sem imel kar nekaj strahu, saj se mi je zdelo, da so konji preveliki in premočni, da bi jih lahko obvladal. Ko pa sem stopil v hlev in spoznal svojega prvega konja, sem hitro začutil, da gre za mirno in prijazno žival, ki se odziva na moj odnos in energijo.

Inštruktor mi je potrpežljivo razložil osnovne korake – kako pravilno sedeti, kam postaviti noge in kako držati vajeti. Prvi krog je bil nekoliko neroden, saj sem bil ves napet, a po nekaj minutah sem se sprostil in začel uživati. Nenavadno je, kako hitro začutiš povezanost, ko se prepustiš ritmu konja. Jahanje konj ni le fizična aktivnost, temveč tudi notranje doživetje, saj se naučiš zaupanja in umirjenosti.

Po nekaj urah vadbe sem že znal speljati počasnejši kas, kar mi je dalo res poseben občutek svobode. Najlepše pa je bilo, ko smo z ekipo odšli na krajši sprehod v naravo. Občutek, da jezdiš skozi polja in gozdne poti, je nekaj, kar težko opišeš – hkrati sproščujoče in navdihujoče. Jahanje konj mi je pokazalo, da se lahko s potrpežljivostjo in zaupanjem premagajo tudi začetni strahovi.

Od takrat se občasno vračam v jahalni center, saj mi stik s konji prinaša posebno zadovoljstvo. Poleg tega je to odlična vadba za telo, saj krepi mišice in ravnotežje. A najbolj pomembno se mi zdi, da odgovorno jahanje konj človeka nauči spoštovanja do živali in narave. Danes ga ne vidim le kot šport, ampak kot način sprostitve in iskanja notranjega miru.

Vsakič, ko grem na jahanje konj, opazim, da postanem bolj potrpežljiv in osredotočen. Ni pomembno samo, kako se ti počutiš, ampak tudi, da znaš prepoznati razpoloženje živali. Ta povezanost je nekaj posebnega. Zdi se mi, da me jahanje konj vedno znova spomni, kako pomembno je sodelovanje in zaupanje.…