Articles by Urednik

Očala

Očala in z njimi jasnost, ki spremeni pogled na življenje

Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem prvič nadela očala. Sedela sem v optiki in skozi nova stekla pogledala na ulico. Preden sem jih imela, sem mislila, da vidim dovolj dobro, a v resnici sem gledala zamegljen svet. Ko sem si jih nataknila, sem zagledala vsako vejo na drevesu, vsak napis na izložbi, celo obraze ljudi na drugi strani ceste. Zdelo se mi je, kot da sem dobila popolnoma nov par oči.

Očala in z njimi jasnost, ki spremeni pogled na življenje

Sprva sem imela občutek, da me bodo spremenila. Skrbelo me je, kako bom videti, in ali me bodo ljudje drugače dojemali. A sčasoma sem spoznala, da so očala postala del mene, skoraj kot podaljšek osebnosti. Najprej sem izbrala nevpadljive okvirje, pozneje pa sem začela eksperimentirati. Zdaj imam doma več različnih parov in jih menjam glede na razpoloženje ali priložnost. Eni so elegantni za službo, drugi živahni za prosti čas.

Najbolj pa sem hvaležna za praktičnost. Branje knjig je spet užitek, delo za računalnikom manj naporno, vožnja pa predvsem varnejša. Spomnim se, kako sem pred očali pogosto mežikala in napenjala oči. Zdaj je vse bolj sproščeno, predvsem pa brez stresa. Kakovostna dioptrijska očala za vsak dan so mi vrnila udobje, ki ga prej niti nisem znala ceniti.

Zanimivo je, da so me naučila tudi samozavesti. Prej sem jih dojemala kot nekaj, kar me omejuje. Danes pa vem, da so lahko modni dodatek, ki poudari tvoj značaj. Marsikdo mi je rekel, da z njimi delujem bolj odločno in zbrano. In res, ko jih nosim, imam občutek, da sem bolj ‘jaz’.

Danes si življenja brez njih sploh ne predstavljam več. Postala so del mojega vsakdana. Zjutraj jih najprej poiščem, preden sploh vstanem iz postelje. In vsakič, ko jih nadanem, sem hvaležna, da obstaja tako preprosta rešitev za nekaj tako dragocenega, kot je vid. Očala niso samo stekla v okvirju, ampak moj vsakdanji spremljevalec, ki mi je odprl pogled na življenje.…

Poslovni portreti

Marko Kotnik gradi nekaj, kar presega samo dobiček.

Ko sem začel sodelovati z Marko Kotnik, sem hitro ugotovil, da ne gre za običajnega vodjo ali poslovneža. Bil je podjetnik v pravem pomenu besede. Tisti tip človeka, ki ne čaka na idealne pogoje, temveč začne z delom, še preden so vsi odgovori jasni. V trenutkih, ko bi večina oklevala, Kotnik prevzame pobudo. Ima posebno energijo – kombinacijo mirne odločnosti in notranjega ognja, ki žene naprej, tudi ko postane naporno.

Marko Kotnik gradi nekaj, kar presega samo dobiček.

Njegova največja moč je v sposobnosti hitrega razmišljanja. Ko pride do izziva, ga ne prestraši. Namesto tega razstavi težavo na koščke, poišče bistvo in išče rešitve. Nikoli ne izgubi glave, tudi ko gre kaj narobe in v podjetništvu gre pogosto kaj narobe. A prav v teh trenutkih se pokaže razlika. Kotnik se odzove s trezno glavo in zavedanjem, da je vsak problem le začasna ovira.

Zanj so pomembni tudi odnosi. Zaposleni mu zaupajo, ker ni nadut, ampak spoštuje njihovo znanje. Zna dati priložnost, zna motivirati in predvsem – zna poslušati. Ne vsiljuje rešitev, ampak išče skupne poti. Pri sodelovanju z njim sem imel vedno občutek, da moje ideje štejejo. Več o njegovih projektih najdete na uradni strani Marko Kotnik.

Kar me pri njem najbolj navdihuje, pa je njegova vztrajnost. Vztrajnost, ki ne izvira iz trme, temveč iz jasne vizije. Ve, zakaj dela to, kar dela in to mu daje moč, da vzdrži tudi takrat, ko drugi obupajo. Zanj podjetništvo ni cilj, ampak način razmišljanja, odgovornost do svoje ideje, ekipe in okolja. In to ni nekaj, kar se da naučiti čez noč. To je značaj.

Poleg vsega pa ga odlikuje tudi redkost – zna priznati, ko česa ne ve. Ni ga sram poiskati mnenja nekoga bolj izkušenega, kar mu daje prednost, saj se stalno uči in prilagaja. V poslu ni prostora za ego, temveč za učenje, povezovanje in odprtost. Kotnik to razume. Zato mu ljudje zaupajo, ne le kot podjetniku, ampak kot človeku. In prav zato verjamem, da bo dolgoročno uspešen, ker gradi nekaj, kar presega samo dobiček.…

Paragliding

Paragliding – moj prvi polet.

Vedno sem si mislila, da nisem tip človeka za adrenalinske športe. Ampak potem me je prijatelj prepričal, da greva skupaj na paragliding. Sprva sem se smejala, da bom verjetno zadnji trenutek pobegnila, potem pa sem nenadoma stala na travniku pod hribom, ob meni inštruktor z jadrom in čelado, jaz pa s tresočimi rokami.

Vzpon do vzletišča je bil že sam po sebi pustolovščina. Ko sem prišla na vrh in pogledala dol v dolino, sem imela cmok v grlu. Inštruktor mi je razložil, da je paragliding pravzaprav precej varen šport, če spoštuješ pravila. ‘Samo teci in ko začutiš veter, te bo dvignilo,’ je rekel. Takrat sem si mislila, da je nor – kako naj kar tečem proti robu hriba?

Paragliding - moj prvi polet.

Pa sem. Tekla sem, srce mi je razbijalo, potem pa sem v trenutku začutila, da so noge v zraku. Ni bilo več tal pod menoj, samo nebo in veter. Ta prvi trenutek v zraku je nekaj, česar ne bom nikoli pozabila. Strah se je razblinil, ostal je samo občutek svobode. Takrat sem razumela, zakaj ljudje pravijo, da paragliding zasvoji.

Po nekaj minutah sem se sprostila. Začela sem gledati naokoli. Gore, doline, majhne hiške, ki so se zdele kot iz otroške risanke. Vse skrbi, ki sem jih imela tisti teden, so ostale spodaj. Jaz pa sem samo plula po zraku. Paragliding mi je pokazal, da lahko svet vidiš čisto drugače, ko se dvigneš nad njega.

Najlepši del je bil, ko sva letela nad jezerom. Voda je sijala v soncu, vse je bilo tiho, samo veter je rahlo šumel. Občutek, da lebdiš, pa hkrati veš, da si varen, je bil neverjeten. Takrat sem si rekla, da bom to zagotovo še kdaj ponovila.

Pristanek je bil mehkejši, kot sem pričakovala. Ko sva pristala na travniku, sem imela občutek, da sem se pravkar vrnila iz drugega sveta. In res sem, paragliding me je naučil, da je včasih treba premagati strah, ker te na drugi strani čaka nekaj čudovitega.

Če te je moj opis navdušil, si oglej ponudbo in rezerviraj svoj polet.…

Šport in rekreacija

Jahanje konj človeka nauči spoštovanja do živali in narave

Pred nekaj leti sem se prvič odločil preizkusiti jahanje konj in ta izkušnja mi je ostala v spominu kot nekaj posebnega. Sprva sem imel kar nekaj strahu, saj se mi je zdelo, da so konji preveliki in premočni, da bi jih lahko obvladal. Ko pa sem stopil v hlev in spoznal svojega prvega konja, sem hitro začutil, da gre za mirno in prijazno žival, ki se odziva na moj odnos in energijo.

Inštruktor mi je potrpežljivo razložil osnovne korake – kako pravilno sedeti, kam postaviti noge in kako držati vajeti. Prvi krog je bil nekoliko neroden, saj sem bil ves napet, a po nekaj minutah sem se sprostil in začel uživati. Nenavadno je, kako hitro začutiš povezanost, ko se prepustiš ritmu konja. Jahanje konj ni le fizična aktivnost, temveč tudi notranje doživetje, saj se naučiš zaupanja in umirjenosti.

Jahanje konj človeka nauči spoštovanja do živali in narave

Po nekaj urah vadbe sem že znal speljati počasnejši kas, kar mi je dalo res poseben občutek svobode. Najlepše pa je bilo, ko smo z ekipo odšli na krajši sprehod v naravo. Občutek, da jezdiš skozi polja in gozdne poti, je nekaj, kar težko opišeš – hkrati sproščujoče in navdihujoče. Jahanje konj mi je pokazalo, da se lahko s potrpežljivostjo in zaupanjem premagajo tudi začetni strahovi.

Od takrat se občasno vračam v jahalni center, saj mi stik s konji prinaša posebno zadovoljstvo. Poleg tega je to odlična vadba za telo, saj krepi mišice in ravnotežje. A najbolj pomembno se mi zdi, da odgovorno jahanje konj človeka nauči spoštovanja do živali in narave. Danes ga ne vidim le kot šport, ampak kot način sprostitve in iskanja notranjega miru.

Vsakič, ko grem na jahanje konj, opazim, da postanem bolj potrpežljiv in osredotočen. Ni pomembno samo, kako se ti počutiš, ampak tudi, da znaš prepoznati razpoloženje živali. Ta povezanost je nekaj posebnega. Zdi se mi, da me jahanje konj vedno znova spomni, kako pomembno je sodelovanje in zaupanje.…

Otrok

Kako otrok vpliva na življenje staršev

Beseda otrok v sebi nosi globok pomen, ki presega zgolj biološko rojstvo novega življenja. Za zdravstveno stroko otrok pomeni novo bitje, ki potrebuje nego, varnost in spodbudo za zdrav razvoj. A če pogledamo širše, otrok ni le posameznik, temveč vez, ki povezuje, bogati in spreminja življenje mamice, očeta in celotne družine. Za mamico predstavlja posebno vez, ki se začne že v času nosečnosti.

Z vsakim gibom pod srcem mati občuti povezanost, ki je edinstvena in neponovljiva. Po rojstvu ta vez preraste v veliko odgovornost, saj mamica prevzame skrb za hranjenjem, nego in tolažbo. Hkrati pa ji prinaša tudi veliko mere sreče, nežnosti in občutka izpolnjenosti. Seveda pa so prisotni tudi izzive, pomanjkanje spanca, hormonske spremembe in telesna utrujenost. Za mnoge matere je najlepši dar in največja življenjska preizkušnja, ki zahteva potrpežljivost in predanost.

Kako otrok vpliva na življenje staršev

Za očeta pa pomeni novo vlogo, ki se je v sodobnem času močno spremenila. Če je bil nekoč oče predvsem skrbnik za materialno varnost, danes vse bolj aktivno sodeluje pri negi, vzgoji in vsakodnevnih opravilih. Občutek ponosa, ko prvič prime otroka v naročje, je za marsikaterega očeta nepozaben trenutek, otrok ga spodbuja k odgovornosti, ga uči nežnosti in mu daje nov pogled na življenje. očetovska vloga je zato enako pomembna kot materinska, saj za zdrav razvoj potrebuje prisotnost obeh staršev. Za širšo družino prihod otroka pomeni širitev skupnosti. Stari starši dobijo novo poslanstvo, saj vnuku ali vnukinji predajajo izkušnje, toplino in modrost. Tete, strici in sorodniki se povežejo v novi vlogi in s tem krepijo družinske vezi, saj otrok prinaša veselje na praznovanjih, a tudi nove obveznosti pri organizaciji vsakdanjega življenja. V širšem smislu povezuje generacije in daje družini občutek kontinuitete.

Prinaša tudi spremembe v rutini, prilagoditev urnikov, manj spontanosti in več načrtovanja. A hkrati prinaša iskren smeh, nežne poglede in nešteto drobnih trenutkov sreče, ki se jih starši in sorodniki spominjajo vse življenje.…

Haccp

Sistem haccp je postal obveza vseh, ki so kakorkoli v stiku s hrano

Po osamosvojitvi je naša država stopila na pot vključevanja v evropske institucije in postopoma prevzemala številne evropske standarde.

Eden pomembnih mejnikov na področju varnosti hrane je bila uvedba sistema haccp, ki je danes obvezen del trgovinske in gostinske dejavnosti v naši državi. Kratica haccp v angleščini pomeni Hazard and critical control points. Gre za sistemski pristop, ki omogoča nadzor nad varnostjo hrane v vseh fazah priprave, predelave, skladiščenja in distribucije. Temelji na prepoznavanju morebitnih nevarnosti, ki bi lahko ogrozile zdravje potrošnikov, ter na vzpostavitvi ukrepov za njihovo preprečevanje. Pri nas je bil program haccp uradno uveden v začetku tega tisočletja, ko smo se intenzivno pripravljali na vstop v EU. Z njegovim uvajanjem smo izpolnili enega od pomembnih pogojev za uskladitev z evropskimi prehranskimi standardi.

Sistem haccp je postal obveza vseh, ki so kakorkoli v stiku s hrano

V skladu s tem so vse trgovine, restavracije, gostilne, pekarne in druge ustanove, kakorkoli rokujejo s hrano, dolžne vzpostaviti lasten sistem. Ta sistem temelji na sedmih osnovnih načelih, analizi tveganj, določitvi kritičnih kontrolnih točk, določanju mejne vrednosti, vzpostavitvi sistema spremljanja, uvedbi korektivnih ukrepov, vzpostavitvi postopkov za preverjanje in vodenju dokumentacije. Vsako podjetje mora tako natančno vedeti, kje so možna tveganja, na primer bakterijska okužba, napačna temperatura skladiščenja in podobno ter kako jih bo preprečilo. Nadzor na izvajanjem programa haccp pri nas izvaja predvsem Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Njeni inšpektorji redno obiskujejo trgovine in gostinske lokale ter preverjajo ali poslovni subjekti ustrezno upoštevajo načela sistema. Poleg tega obstajajo tudi notranje kontrole, ki jih izvajajo odgovorni zaposleni v podjetjih. Za izvajalce trgovinske in gostinske dejavnosti je uvedba tega sistema prinesla večjo odgovornost, a hkrati tudi večjo zanesljivost in varnost za potrošnike.

Danes velja sistem haccp za eno ključnih orodij pri zagotavljanju varne hrane, kar pomeni, da je hrana na naših krožnikih in prodajnih policah bolj nadzorovana kot kadarkoli prej. S sprejetjem tega sistema je naša država dokazala, da si želi slediti najvišjim evropskim standardom.…

Promocijska darila

Promocijska darila so lahko res učinkovit del komunikacije s strankami

Ko sem prvič organizirala predstavitev svojega novega podjetja, sem želela, da si obiskovalci naš dogodek zapomnijo. Nisem želela le klasične predstavitve storitev, ampak nekaj, kar bi pustilo trajen vtis. Tako sem se prvič podala v svet promocijskih daril. Sprva nisem vedela, kaj izbrati, saj je izbira bila res ogromna, od klasičnih kemičnih svinčnikov do bolj unikatnih predmetov.

Po premisleku sem se odločila za enostavna, a uporabna promocijska darila: beležke z našim logotipom, vrečke za večkratno uporabo in stekleničke za vodo. Moj cilj ni bil zgolj oglaševanje, ampak tudi to, da podarim nekaj, kar bodo ljudje dejansko uporabljali. Nisem želela, da moje darilo konča v prvem predalu ali, še huje, v smeteh.

Promocijska darila so lahko res učinkovit del komunikacije s strankami

Na dan dogodka sem bila prijetno presenečena nad odzivom. Ljudje so pristopili, pohvalili izbiro daril in jih dejansko uporabljali kar med dogodkom. Eni so si zapisovali opombe v beležke, drugi so si v stekleničke natočili vodo, tretji pa nosili brošure v naših vrečkah. To je bil zame dokaz, da so promocijska darila lahko res učinkovit del komunikacije s strankami.

Kasneje sem pri strankah in partnerjih večkrat opazila naše darilne izdelke, kar je pomenilo, da smo pustili dober vtis. Od takrat naprej vedno namenim poseben del proračuna promocijskim darilom. Ne gre zgolj za oglaševanje, ampak za ustvarjanje odnosa, majhen znak pozornosti, ki naredi veliko razliko.

Iz te izkušnje sem se naučila, da so dobro premišljena promocijska darila lahko močno orodje pri grajenju blagovne znamke. In kar je najlepše, ljudje te zaradi njih ne le prepoznajo, ampak si te tudi zapomnijo.

Od takrat naprej sem začela bolj premišljeno pristopati k izbiri promocijskih daril. Vsakič, ko pripravljamo novo kampanjo ali sodelujemo na dogodku, razmišljam o tem, kaj bi resnično navdušilo ljudi in bilo hkrati uporabno. Pred kratkim smo, na primer, pripravili darilne pakete z majhnimi notesniki, ekološkimi kemičnimi svinčniki in mini koledarji. Prejeli smo ogromno pozitivnih odzivov, kar mi je le še dodatno potrdilo, kako pomembna so kakovostna in dobro izbrana promocijska darila.…

Šport in rekreacija

Športne nogavice in tople noge

Poklicala me je prijateljica, če bi šla z njo na en pohod. Moram priznati, da nisem imela ravno kondicije in da me je bilo malo strah, da se ne bi preveč utrudila in da ne bi zmogla. Vseeno pa sem imela čas in me je mikalo, da bi šla malo v naravo. Na koncu sem se odločila za pohod. Dogovorile sva se, da greva v nedeljo zgodaj zjutraj. Sama nisem preveč jutranji človek in ko sem se morala zjutraj prebuditi, mi je bilo kar malo žal, saj je bila nedelja. Pograbila sem športne nogavice in druga oblačila, se uredila, napolnila nahrbtnik in šla. 

Športne nogavice in tople noge

Zunaj sem si pripravila še pohodne palice. Moram reči, da pohodnih palic ne uporabljam rada, vendar mi je prijateljica rekla, da naj jih vzamem. Ko sva se vozili, mi je povedala, kam greva. Vedela sem za to pot in vedela sem tudi, da je precej naporna. Ko sem stopila iz avta, sem stopila ravno v lužo. Seveda sem imela mokre športne nogavice in to je bil trenutek, ko sem se prestrašila, kako bom sedaj hodila. K sreči, pa je imela prijateljica rezervne športne nogavice, tako, da sem si jih lahko zamenjala. Drugače pomoje sploh ne bi mogla na pohod. Ne predstavljam si, da naredim toliko kilometrov mokrimi nogavicami. 

Ko sva prispeli do koče, sem bila najbolj srečna. Pot je bila srednje naporna, ampak, ker je moja prijateljica imela kar hiter tempo, sem se pošteno utrudila. Nisem hotela priznati, da nimam toliko kondicije, zato sem se ves čas trudila. Pri koči sva spili eno pijačo in se vrnili k avtu. Tam sem ji seveda vrnila športne nogavice, moje pa so bile že skoraj suhe. Tako sem vseeno preživela en lep dan, sedaj pa dobro vem, da moram vedno imeti sabo ene športne nogavice, ker nikoli ne veš, kam stopiš. …

Potovanja

Dolina Soče ima zame poseben pomen

Dolina Soče ima zame poseben pomen. Prvič sem jo obiskala čisto po naključju, na kratkem vikend izletu s prijatelji. Nisem pričakovala veliko, zgolj lep razgled in malo svežega zraka. A že ko smo se peljali skozi Kobarid in naprej proti Bovcu, sem bila očarana. Ta turkizna reka, obdana z zelenimi gozdovi in mogočnimi vrhovi, me je dobesedno ustavila v tišini.

Tisto popoldne smo se sprehajali ob reki in našli majhen zalivček, kjer smo sezuli čevlje in pomočili noge v ledeno mrzlo vodo. Bilo je poletje, a temperatura Soče je ostala zvesta svojemu slovesu, osvežujoča do kosti. Tam sem prvič res začutila, kaj pomeni odklopiti se. Nobenih misli na delo, telefone ali obveznosti. Samo narava in jaz.

Dolina Soče ima zame poseben pomen

Naslednje jutro smo šli na krajši pohod do slapa Kozjak. Pot ni bila zahtevna, a dovolj slikovita, da sem se zaljubila še bolj. Tisti občutek, ko hodiš skozi gozd, slišiš šumenje reke in nato zagledaš slap, ki se izliva v smaragdno tolmun, ostane z menoj še danes.

Od takrat sem se v dolina Soče večkrat vrnila – enkrat s partnerjem, drugič z družino. Vsakič odkrijem kaj novega. Enkrat rafting, drugič razgledna točka, spet tretjič zgolj len dan ob vodi. Dolina Soče ni le kraj, kamor greš, ko imaš prost vikend. Je prostor, kamor greš, ko potrebuješ mir, navdih ali samo stik s sabo.

Danes, ko me kdo vpraša, kam pobegniti, da pozabiš na ves svet, vedno rečem: dolina Soče. Ker tam se svet ne ustavi, tam postane bolj resničen.

V dolini Soče sem našla tudi nekaj, česar nisem pričakovala. Občutek pripadnosti naravi. Tam ne potrebuješ načrtov ali točnih ciljev, dovolj je že, da si. Sedeti ob reki in opazovati, kako se svetloba preliva po vodi, je postalo zame oblika meditacije. Ko zapustim dolino, vedno odidem lažja, bolj zbrana in povezana s sabo. In vem, da se bom vedno znova vračala tja.…

Dom in vrt

Garažna vrata cena: Vrednost določi to, kar z dobrimi vrati pridobiš.

Ko sva z ženo začela načrtovati prenovo hiše, sva vedela, da bo treba vključiti tudi garažo. Stara vrata so bila že precej obrabljena, ročno odpiranje pa je postajalo vse bolj nadležno. Najprej sem si mislil, da saj to ni tak problem, bomo pa malo potrpeli. Potem pa sem en deževen večer v temi in vetru deset minut odpiral vrata, ki so se zatikala, in si rekel: Dovolj. Čas je za nova garažna vrata.

Ko sem začel raziskovati, me je seveda najprej zanimala garažna vrata cena. Iskreno, pričakoval sem, da bo to precej velik strošek, ampak me je presenetilo, kako raznolika je ponudba. Garažna vrata cena se je gibala od nekaj sto evrov pa vse tja do več tisoč, odvisno od sistema, materiala, izolacije in seveda dodatkov, kot so motor, daljinsko upravljanje, pametni senzorji.

Najprej sem bil v skušnjavi, da bi vzel najcenejšo opcijo. Ampak ko sem se malo bolj poglobil, sem hitro ugotovil, da ni vse v ceni. Poceni vrata pogosto nimajo dobre izolacije, mehanizmi so bolj občutljivi, pa tudi videz ni ravno najboljši. 

Garažna vrata cena: Vrednost določi to, kar z dobrimi vrati pridobiš.

Na koncu sem se odločil za srednji rang, kakovostna sekcijska vrata z dobrim motorjem, izolacijo in tihim delovanjem. Cenejša niso bila dolgoročna rešitev, najdražja pa tudi niso bila potrebna za najino hišo. Montaža je bila vključena v ceno, kar je bil še en velik plus.

Zdaj, ko so vrata montirana, lahko rečem, da je bila to ena boljših investicij v prenovi. Ne samo, da so praktična in tiha, tudi vizualno zelo lepo dopolnijo videz hiše.  

Ko danes kdo vpraša, kakšna je bila garažna vrata cena, vedno rečem: Ni bila najnižja, je bila pa vredna vsakega evra. Kakovost, udobje in mir v glavi res nimajo cene, dobra odločitev pa jo ima in se izplača.

Poleg vsega pa so zdaj stroški ogrevanja zaradi boljše izolacije nižji. Tako da ni garažna vrata cena tista, ki določi vrednost, ampak to, kar z dobrimi vrati pridobiš. …